Resolucija 1096 O ukrepih za odpravo dediscine nekdanjih totalitarnih komunisticnih rezimov 1. Dediscina nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov je vprasanje, ki ga ni lahko obravnavati. Na institucionalni ravni ta dediscina vkljucuje (cezmerno) centralizacijo, militarizacijo civilnih ustanov, birokratizacijo, monopolizacijo in cezmerno urejanje s predpisi, na ravni druzbe pa sega od kolektivizma in konformizma do slepe poslusnosti ter drugih nacinov totalitarne misli. Tezko je vnovic vzpostaviti civilizirano liberalno drzavo pod vladavino prava na tej podlagi, zato je treba stare strukture in nacine razmisljanja odpraviti in premagati. 2. Cilji tega prehodnega procesa so jasni: ustvariti pluralisticne demokracije, ki temeljijo na vladavini prava ter spostovanju clovekovih pravic in razlicnosti. V tem procesu so pomembna nacela subsidiarnosti, svobode izbire, enakih moznosti, gospodarskega pluralizma in transparentnosti procesa odlocanja. Locitev oblasti, svoboda obcil, varstvo zasebne lastnine in razvoj civilne druzbe so nekatera od sredstev, ki bi bila lahko uporabljena za dosego cilja kakor tudi decentralizacije, demilitarizacije, demonopolizacije in debirokratizacije. 3. Nevarnosti v primeru neuspesnega prehodnega procesa je veliko. V najboljsem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto clovekovih pravic. V najslabsem primeru bi bila posledica lahko » zametna obnovitev« totalitarnega rezima, ce ne celo strmoglavljenje porajajoce se demokracije. V tem najslabsem primeru lahko novi nedemokraticni rezim vecje drzave pomeni tudi mednarodno nevarnost za njene sibkejse sosede. Kljuc do mirnega sozitja in uspesnega prehodnega procesa je v doseganju obcutljivega ravnovesja pri zagotavljanju pravicnosti brez iskanja mascevanja. 4. Tako mora demokraticna drzava, ki temelji na vladavini prava, pri odpravljanju dediscine nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov uprabiti proceduralna sredstva taksne drzave. Drugih sredstev ne sme uporabiti, saj potem ne bi bila nic boljsa od totalitarnega rezima, ki ga hoce odpraviti. Demokraticna drzava, ki temelji na vladavini prava, ima na voljo dovolj sredstev za zagotovitev spostovanja pravicnosti in kaznovanja krivih, vendar ne more niti ne bi smela zadovoljevati zelje po mascevanju namesto po pravicnosti. Namesto tega mora spostovati clovekove pravice in temeljne svoboscine, kot sta pravica do pravilnega postopka in pravica do zaslisanja, ter jih mora uporabljati celo pri tistih ljudeh, ki jih sami niso uporabljali, ko so bili na oblasti. Drzava, ki temelji na vladavini prava, se tudi lahko brani pred vnovicno ozivitvijo komunisticne totalitarne groznje, saj ima na voljo zadostna sredstva, ki niso v nasprotju s clovekovimi pravicami in vladavino prava ter temeljijo na uporabi tako kazenskega prava kot upravnih ukrepov. 5. Skupscina priporoca, da drzave clanice dediscino nekdanjih komunisticnih totalitarnih rezimov odpravijo s preoblikovanjem stalnih pravnih in institucionalnih sistemov, kar je proces, ki bi moral temeljiti na: I. nacelu demilitarizacije, da bi zagotovili, da se konca militarizacija predvsem civilnih ustanov, kot je obstoj uprave vojaskih zaporov ali oborozenih sil ministrstva za notranje zadeve, kar je znacilno za komunisticne totalitarne sisteme; II. nacelu decentralizacije, se zlasti na lokalni in obmocni ravni ter znotraj drzavnih ustanov; III. nacelu demonopolizacije in privatizacije, ki sta osrednji pogoj za vzpostavitev trznega gospodarstva in pluralisticne druzbe; IV. nacelu debirokratizacije, ki naj bi zmanjsala cezmerno komunisticno totalitarno ureditev s predpisi in prenesla pristojnosti z uradnikov nazaj na drzavljane. 6. Ta proces mora vkjucevati spremembo miselnosti (spremembo v srcu in duhu), katere glavni cilj naj bo odprava strahu pred prevzemanjem odgovornosti, nespostovanja razlicnosti, skrajnega nacionalizma, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije, ki so del dediscine starih rezimov. Vse to naj bi nadomestile demokraticne vrednote, kot so strpnost, spostovanje razlicnosti, subsidiarnosti in odgovornost posameznika za svoja dejanja. 7. Skupscina tudi predlaga, naj se kazniva dejanja, ki so jih posamezniki storili med komunisticnim totalitarnim rezimom, kazenskopravno preganjajo in kaznujejo v skladu z veljavnim kazenskim zakonikom. Ce kazenski zakonik predvideva roke za staranja nekaterih kaznivih dejanj, je te roke mogoce podaljsati, saj gre le za vprasanje postopka in ne za vprasanje vsebine, vendar sprejemanje in uporaba retroaktivnih kazenskih zakonov nista dovoljena. Po drugi strani pa sta dovoljena sodni postopek in kaznovanje katere koli osebe za katero koli dejanje ali opustitev, ki v casu, ko je bilo to dejanje storjeno, po nacionalnih zakonih ni pomenilo kaznivega dejanja, je pa veljalo za kaznivo v skladu s splosnimi naceli prava, ki jih priznavajo civilizirani narodi. Poleg tega v primeru, ko je oseba jasno delovala tako, da je krsila clovekove pravice, trditev o delovanju na ukaz ne izkljucuje niti protizakonitosti niti individualne krivde. 8. Skupscina priporoca, naj kazenskopravni pregon posameznih kaznivih dejanj poteka skupaj z rehabilitacijo ljudi, ki so bili obsojeni za »zlocine«, ki v civilizirani druzvi ne pomenijo kaznivih dejanj, in tistih, ki so bili nepravicno obsojeni. Tem zrtvam totalitarnega prava bi moralo biti dodeljeno gmotno nadomestilo in to nadomestilo naj ne bi bilo (bistveno) nizje od nadomestila, danega tistim, ki so bili nepravicno obsojeni za kazniva dejanja v skaladu z veljavnim standardnim zakonikom. 9. Skupscina pozdravlja odpiranje arhivov tajnih sluzb javnosti v nekaterih nekdanjih komunisticnih totalitarnih drzavah. Vsem prizadetim drzavam priporoca, naj prizadetim osebam na njihovo zeljo omogocijo pregled kartotek, ki so jih o njih vodile nekdanje tajne sluzbe. 10. Skupscina nadalje svetuje, naj se premozenje, vkljucno s premozenjem Cerkve, ki je bilo nezakonito ali neopraviceno odvzeto s strani drzave, nacionalizirano, zasezeno ali drugace razlasceno med vladavino komunisticnih totalitarnih sistemov, praviloma in integrum vrne prvotnim lastnikom, ce je to mogoce brez krsenja pravic sedanjih lastnikov, ki so si premozenje pridobili v dobri veri, ali brez krsenja pravic najemnikov, ki so prostore najeli v dobri veri in brez skodovanja napredku demokraticnih reform. V primerih, ko to ni mogoce, naj se dodeli le gmotno nadomestilo. O zahtevah in sporih v zvezi s posameznimi primeri vracanja premozenja naj odlocajo sodisca. 11. Glede obravnavanja oseb, ki niso zagresile nobenega kaznivega dejanja, ki se ga lahko kazenskopravno preganja v skladu s 7. tocko, vendar so kljub temu imele visoke polozaje v nekdanjih totalitarnih komunisticnih rezimih in so jih podpirale, skupscina opaza, da se je nekaterim drzavam zdelo potrbno uvesti upravne ukrepe, kot je zakon o lustraciji ali dekomunizaciji. Namen teh ukrepov je izkljuciti osebe iz izvajanja drzavne oblasti, ce jim ni mogoce zaupati, da jo bodo izvajali skladno z demokraticnimi naceli, saj v preteklosti niso pokazali nobene zavezanosti ali vere vanje in nimajo niti interesa niti motivacije, da bi jih zdaj prevzeli. 12. Skupscina poudarja, da so na splosno tu ukrepi lahko zdruzljivi z demokraticno drzavo pod vladavino prava, ce je izpolnjenih vec meril. Prvic, krivdo, ki je veckrat individualna kot kolektivna, je treba dokazati v vsakem posameznem primeru, kar poudarja potrebo po individualni in ne kolektivni uporabi lustracijskih zakonov. Drugic, zagotovljene morajo biti pravica do obrambe, predpostavka nedolznosti, dokler se ne dokaze krivda, in pravica do priziva na sodiscu. Mascevanje ne sme nikoli biti namen taksnih ukrepov, prav tako ne bi smeli dovoliti politicne ali socialne zlorabe posledicnega lustracijskega procesa. Namen lustracije ni kaznovati ljudi, za katere se predvideva, da so krivi, kar je naloga tozilcev na podlagi kazenskega prava, temvec zavarovati na novo nastalo demokracijo. 13. Skupscina tako predlaga, naj se zagotovi, da bodo lustracijski zakoni in podobni upravni ukrepi skladni z zahtevami pravne drzave in da bodo namerjeni proti nevarnosim, ki ogrozajo temeljne clovekove pravice in proces demokratizacije. Skupscina kot referencno gradivo priporoca »Smernice za zagotovitev skladnosti lustracijskih zakonov in podobnih upravnih ukrepov z zahtevami pravne drzave«. 14. Skupscina poleg tega priporoca, naj zaposleni, ki so bili odpusceni s svojih polozajev na podlagi lustracijskih zakonov, praviloma ne bi izgubili svojih poprej pridobljenih financnih pravic. V izjemnih primerih, v katerih si je vladajoca elita nekdanjega rezima dodelila pokojninske pravice, ki so visje od pravic drugega prebivalstva, naj se te pravice znizajo na obicajno raven. 15. Skupscina priporoca, naj oblasti zadevnih drzav preverijo, ali so njihovi zakoni, uredbe in postopki skladni z naceli, ki jih vsebuje ta resolucija, in jih spremenijo, ce je treba. Tako bi se laze izognili pritozbam o teh postopkih, vlozenim pri nadzornih mehanizmih Sveta Evrope v skladu z evropsko konvencijo o clovekovih pravicah, nadzornemu postopku skupscine pod direktivo st. 508 (1995) o spstovanju obveznosti, ki so jih drzave clanice sprejele. 16. Koncno, najboljse porostvo za odpravo nekdanjih komunisticnih totalitarnih sistemov so temeljite politicne, pravne in gospodarske reforme v zadevnih drzavah, ki vodijo k oblikovanju pristnega demokraticnega duha in politicne kulture. Skupscina zato poziva vse utrjene demokracije, naj okrepijo svojo pomoc in podporo porajajocim se demokracijam v Evropi, se zlasti kar zadeva podporo pri uvajanju civilne druzbe. Prevedla: Petja Sovilj, Veris, d. o. o. Povzeto po tedniku Demokracija, dne 4. decembra 1997.